Tokratni izlet je bil pravzaprav nekakšna izpolnitev želje precejšnjega števila članov, ki so nam v preteklem letu posredovali predloge za program. Kljub temu nas je presenetilo, da so se kapacitete, ki so bile tokrat omejene s cenejšo obliko prevoza in razpoložljivimi ležišči na izhodišču, hitro zapolnile.
Vremenska napoved za soboto je sprva obetala kakšno dežno kapljo na otoku. Jutranji dež pa se je do prve kave v Ilirski Bistrici nekako razkadil. Ob prehodu čez Vrata Jadrana smo že uživali v lepih razgledih proti otokom, le Velebit se je še sramežljivo skrival pod oblaki. Po namestitvi v baznem taboru (Šilo) je sledil zajtrk in lokalna vožnja do mesta Krk (začetek poti). V turističnem uradu smo dvignili t.i. potne liste (karton s prostorom za žige) in vzeli pot pod noge ( 1. etapa: Krk – Brzac). Sprva nas je pot popeljala mimo sakralnih objektov po mestu Krk. Kaj kmalu smo mesto zapustili in na našo srečo tudi asfalt. Sledil je potep po kolovozih med polji, po starih poteh med kamnitimi zidovi, nasadi oljk in sivke… Večina poti je potekala v senci pod nizkim drevjem. Vmes smo uživali v pogledih na cvetje. Izstopale so predvsem ciklame. Po spustu do obale nas je v zaključku pohoda čakal še malce bolj trd (asfalt) vzpon do naselja Brzac (zaključek 1. dne). Etapo smo sicer za kakšen kilometer podaljšali do naselja Milohnići, kjer smo si ob čakanju na prevoz do prenočišča privoščili osvežitev. Dobra večerja z ustrezno regeneracijo, spanec in obilen zajtrk so nam dali moči za naslednjo etapo.
Po jutranji vožnji (za nekatere tudi malo adrenalinski) smo se v kraju Brzac poslovili od naše gostiteljice (ga. Mirjana) in se v senci gozdov podali na 2. etapo (Brzac – Malinska). Tisti z malce več kondicije smo ubrali do Glavotoka (zaliv), ostali pa so namerili korak proti Poratu. V tem delu etape nas je presenetil skoraj celinski gozd (bukev, hrasti,…). Posebej sta nas pritegnila ogromna hrasta – prava orjaka. Po potepanju po mehkim gozdnih poteh smo se ponovno dotaknili obale, kjer sta se obe skupini združili. Sledilo je nekaj monotone hoje do naselja Porat. Pri samostanu Benedektink je naš potni list pridobil nov žig. Po dobri regeneraciji (hladna pijača v senci) nas je čakal še zadnji del etape do Malinske. Del ekipe si je pot skrajšal ob obali, ostali pa po poti Camino vse do katedrale (zadnji žig) v Malinski. Po okrepčilu nas je čakala še vožnja do doma, kamor smo prispeli okrog 21. ure. Več v galeriji …
Kljub utrujenosti smo bili po končanem izletu enotni, da drugo leto nadaljujemo. Kondicijska priprava za to vrsto izleta ni nepomembna saj so posamezne etape dolge po 22 km in več. Čaka nas še 5 etap (skupaj 130 kilometrov).
Se vidimo drugo leto…