Potepanje po Avstrijskem Koroškem – Obir/Ojstrc

Tokrat smo se malo podali tudi k našim severnim sosedom na Avstrijsko Koroško. Naš tokratni cilj je bil gorski masiv Obir oz. njegov najvišji vrh Ojstrc, ki je hkrati tudi najvišji vrh severnih Karavank. Obir lahko lepo vidimo z vrhov Kamniško Savinjskih Alp, saj je to eden prvih mogočnih vrhov, ki se dvigajo, ko pogledamo na avstrijsko stran. Do vrha so možni pristopi iz različnih smeri.

Potepanje po Avstrijskem Koroškem - Obir.

Na vrhu Ojstrc-a

Mi smo si za izhodišče izbrali sedlo Š ajda in naredili lepo krožno turo. Do tja lahko pridemo iz različnih smeri. Nam najkrajša pot je skozi Solčavo, ter nato preko nekdanjega mejnega prehoda Pavličevo sedlo in skozi Železno kaplo (Bad Eisenkappel) do sedla Š ajda (Zell-Schaida).
Že takoj na samem izhodišču naše ture se nam na levi odpre lep razgled na pogorje Košute. Mi se usmerimo na desno stran in po lepi markirani gozdni poti po cca 2 urah hoda dvignemo nad gozdno mejo, kjer se nam odprejo še lepši razgledi. Tudi do vrha ni več daleč, saj je le ta že v našem vidnem polju. Pot do vrha nas vodi mimo opuščene Reinerjeve koče, ki je imela bogato zgodovino, vse do konca druge svetovne vojne, ko je bila leta 1944 požgana. Z vrha imamo čudovit razgled na vse strani, tudi na naše KSA (Kamniško Savinjske Alpe), ki pa tokrat ni bil najboljši. Se bomo pa zato oglasili še kdaj drugič, morda iz katere druge smeri. Nazaj dol smo se spustili proti Kapelski koči (Eisenkappler Hütte), kjer smo se malo okrepčali in nadaljevali pot proti sedlu. Na poti nazaj smo se ustavili še v gostišču Kovach, kjer nam postrežejo v slovenskem jeziku. Tudi na samem vrhu bomo še našli domačine, ki nam bodo namenili prijazno slovensko besedo. Le vprašati jih moramo ali morda govorijo slovensko. Nekaj utrinkov si lahko ogledate tudi v naši foto zgodbi.

S. B.

This entry was posted in Bili smo, Izleti and tagged . Bookmark the permalink.

Comments are closed.