Tabor mladih planincev Lokve 2015

Si sploh lahko predstavljate lepši začetek poletnih počitnic, kot je planinski tabor? Petinpetdeset mladih ljubiteljev narave in gora iz planinskih društev Slivnica pri Celju in Dramlje prav gotovo ne, saj so med 4. in 11. julijem 2015 svoj drugi dom začutili pod platneno streho v Trnovskem gozdu, na Lokvah nad Novo Gorico, kjer se je ves teden iskrilo od nepozabnih planinskih doživetij.

tabor-lokve

Planinstvo z doživljajsko noto za majhne in velike
Planinci celotnega Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev s prgiščem pridruženih društev od drugod smo letos svoj taborski kompas usmerili proti zahodu in se po enajstih letih vrnili na Lokve, na skoraj tisoč metrov ugnezdeno naselje v osrčju Trnovskega gozda. Drugo taborsko izmeno smo visoko nad Novo Gorico kraljevali mladi planinci iz planinskih društev Slivnica pri Celju in Dramlje, pa še cela četa planinskih vodnikov, mentoric, mladinskih voditeljev, kuharici in ekonom, tako da je celotna planinska posadka štela 75 udeležencev od drugega do 72. leta. Planinstvo s svojo doživljajsko noto se je znova izkazalo za dejavnost, ki nagovarja in povezuje majhne in velike.

Planinske poti v senčnem zavetju Trnovskega gozda
Trnovski gozd je s svojimi zelenimi prostranstvi v vročih poletnih dneh ponudil blagodejno senčno zavetje, ki je razposajeno mladež spremljalo na večini planinskih poti. Pridno smo nabrusili planinske čevlje in že prvi dan začeli spoznavati okolico na Poti za zidom, se v prihodnjih dneh povzpeli na razgledna vrhova Poldanovec (1299 m) in Mali Golak (1495 m) ter planinsko odisejado sklenili z najveličastnejšo turo. Starejši in izkušenejši so se po zelo zahtevni planinski poti povzpeli na Gradiško Turo (793 m) in se po gozdno-travnatih prostranostih Nanosa podali do enega njegovih najvišjih vrhov – Pleše (1262 m), kjer so se njihove poti srečale z mlajšimi, ki so do Vojkove koče na Nanosu prihlačali iz Razdrtega.

Zmanjkalo časa za dolgčas ali domotožje
Priložnost za težko pričakovano osvežitev je bil skok v morje, ko so se kratkohlačniki po obisku Ankarana, kjer domuje zadnja točka Slovenske planinske vasi, odpravili v Simonov zaliv. Siceršnji gamsi so se za dan prelevili v neumorne žabice in neskončno uživali v vodnih radostih. Teh ob dobrodošlih vodnih igrah ni manjkalo niti na Lokvah, vse dokler ni za ohladitev poskrbela prava pravcata primorska burja. Že brez nje je bilo taborsko dogajanje tako raznorodno, da je zmanjkalo časa za dolgčas ali domotožje: ob srkanju znanja in veščin iz planinske šole, na planinskem orientacijskem tekmovanju, odbojkarski preizkušnji in pravem nogometnem turnirju lige tabor 2015, zabavnem izboru za gorjana in gorjanko, tradicionalni planinski poroki z glupo čupo, drvenju po med dvema drevesoma napeti vrvi, lovu na cekine in ustvarjanju sanjske gorjanske vasi, prepevanju ob tabornem ognju, beleženju vtisov v planinske dnevnike, zaupnih prijateljskih klepetih, razvajanju v taborskih masažnih in frizerskih salonih, potapljanju v sen ob večernih pravljicah Na srečo ni počil noben lonec, ki je tako sladokusno skrbel za venomer lačne želodčke, a lokvarske pravljice je bilo po tednu dni konec ter marsikatera potočena solza in topel objem ob slovesu sta govorila sama zase.

Fotoutrinki pa v naši galeriji.

M. Č.

This entry was posted in Bili smo, Mladi, Planinski tabor and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.