Dolomiti – Civetta je res mogočna

Zasedba PD Slivnica pri Celju je za izlet v Dolomite vedno zelo raznolika, tako geografsko kot starostno. Letos se nas je nabralo 12. Zaradi slabe vremenske napovedi smo nekoliko spremenili osnovni načrt našega obiska Dolomitov, tako da smo se na pot odpravili že v četrtek popoldan in do večera prispeli do planinske koče Coldai (2132 m), kjer smo prespali. Pot do koče smo zmogli v poldrugi uri. Že ob 5:30 smo se naslednje jutro odpravili proti Civetti po poti 557 do sedelca Porta del Masare, od koder je desno vstop v ferato Alleghesi, ki nas je po vzhodnem stebru pripeljala na vrh Civette (3220 m).

IMG_1913 Ferata je zahtevna in predvsem zelo dolga. Kot velika večina italijanskih ferat je dobro opremljena in zavarovana. Za celotni vzpon smo potrebovali nekaj več kot 6 ur. Sestopili smo po normalnem pristopu do koče Torrani (2984 m), a pot je bila zelo zahtevna, ker so poličke z veliko naloženega drobirja in brez varoval. Nadaljevanje je sledilo v podobnem stilu. Bližajoča nevihta je poskrbela, da smo zadnji del poti prehodili v zelo hitrem tempu in se s tem izognili dežnim kapljam. Za celotni sestop smo potrebovali 5,5 ur. Zopet smo prespali na koči Coldai, še prej pa smo naredili pravi slovenski žur. Glavni igralec je bil Simon, ki je že tradicionalno brenkal na kitaro, ostali pa smo dodali glasove.

Naslednji dan smo sestopili do naših vozil na Piani di Pezze in se odpeljali na Passo Giau (2233 m), kjer smo se povzpeli še na Nuvolau (2574 m) po Via Ferrata de Ragusela. Na začetku poti nas je zmedla opuščena pot do stare ferate, ampak smo hitro prišli na pravo pot. Ferata je bila zelo kratka in si skoraj ne zasluži tega imena. Na vrhi Nuvolau je tudi istoimenska planinska koča. Nazaj na prelaz smo se vrnili po krožni poti mimo koče Averau. Za celotno turo smo potrebovali slabe 4 ure. Več utrinkov si poglejte v fotogaleriji.

(M. P.)

Objavljeno v Bili smo in , , , , , , , , , , . Bookmarkaj povezavo.

Comments are closed.