Misel iz naslova je 27-letni Luka Lindič, letošnji gost planinskega večera ponovil tolikokrat, da jo je bilo nemogoče ne slišati. Ko je govoril o svojih družinskih hribovskih temeljih, ko je govoril o različnih področjih alpinizma, s katerimi se srečuje, ko je govoril o mrazu in čakanju na boljše vreme, ko je govoril o vnovičnih poskusih, ko je govoril o nadaljnjih načrtih …
Vse za to, ker ima hribe rad. Enostavno. Enostavno, kot je enostavna njegova beseda, ko govori o svojih uspehih in neuspehih v hribih: brez kančka napihnjenosti ali občutka poraženosti v enem ali drugem primeru. In srečen je, da lahko to ljubezen živi, kot je bilo v tem večeru to tudi večkrat slišati.
Luka Lindič je obiskovalcem letošnjega planinskega večera spregovoril o svoji alpinistični poti: od hribovskih začetkov s svojimi starši v slovenskih gorah do presežkov v zadnjih letih, za kar je med drugim v preteklem letu prejel najprestižnejšo nagrado v svetu alpinizma zlati cepin. Slednjega je dobil skupaj s soplezalcema Markom Prezljem in Alešem Česnom za preplezano prvenstveno smer 6657 m visokega Hagshuja v letu 2014. Poleg tega je po njegovih besedah v istem letu zabeležil še podoben uspeh v severni steni Grandes Jorasses, kjer sta skupaj z Luko Kranjcem prva prosto ponovila smer Rolling Stones. V zvezi s tema uspehoma je izrazil tudi mnenje o nagradi zlati cepin. Na vprašanje voditelja večera Mateja Planka, kaj zanj predstavlja ta nagrada, je rekel, da je dobro, da se take nagrade podeljujejo, ker pomenijo promocijo alpinizma. Pri tem pa se je treba zavedati, da je alpinistične rezultate zelo težko objektivno vrednotiti in v zvezi s tem je izpostavil svoj primer, da bi se sam težko odločil, kateri izmed vzponov v letu 2014 je bil težji. Drugi pa so se.
O njegovih siceršnjih uspehih lahko beremo na številnih spletnih medijih kot straneh proizvajalcev opreme, ki ga podpirajo, je pa zanimivo o njem to, da je svoje vidnejše uspeh nanizal tako z alpinisti svoje starosti (Luka Kranjc, Aleš Česen, Tadej Krišelj) kot dvema starejšima alpinistoma: Markom Prezljem in Silvom Karom, ki sta v njegove alpinistično življenje prinesla predvsem veliko izkušenj in znanja. Na vprašanje, ali vidi svoje življenje tudi v mentorstvu komu od mlajših, pa je izjavil, da ima za enkrat še preveč svojih želja, da bi se v to zavestno podal, da pa gre v plezalno pustolovščino rad z vsakim, ki nima samouničavalnih nagnjenj. Pa smo spet pri naslovu, ki bi mu lahko dodali: ker imam rad hribe in sebe (v njih).
Vabljeni k ogledu foto utrinkov tega večera, ki jih je beležil Slavko Bobek.
NGP