V meglo zavita Krpanova Sveta Trojica

V želji, kar najbolj izkoristiti letošnjo toplo jesen, smo se tokrat podali na Primorsko z namenom raziskati kraje, kjer je bil menda doma legendarni Martin Krpan. A jesen nas je 51 udeležencev iz PD Slivnica pri Celju in PD Vitanje ovila v meglo ter naokrog pometala z mrzlo burjo. Čeprav so bili nekateri izmed nas v planinah prvič v tako divjih razmerah, pa smo Sveto Trojico, ki se s svojimi 1106 metri dviga nad Pivško kotlino, osvojili brez težav.

Vrh je bil ovit v gosto meglo, da bi jo lahko rezali.

Vrh s cerkvijo Svete Trojice je bil ovit v gosto meglo, da bi jo lahko rezali.

Avtobus nas je odložil na izhodišču v Postojni, od koder smo se po zložni poti, ki večino časa vodi skozi gozd, v zmernem tempu odpravili proti našemu cilju. Pot, ki sicer ponuja izjemne razglede na bližnja Nanos in Vremščico ter celo na oddaljenega Očaka, je bila tokrat zastrta z nizko oblačnostjo. Prečkali smo tudi vojaški poligon na Počku in v žepe tlačili plastične manevrske metke. Med postanki smo poslušali pripoved o močnem in pogumnem Martinu Krpanu in o tem, kako se je s svojo kobilico potikal prav po teh krajih. V dobrih dveh urah in pol smo osvojili vrh, na katerem stoji cerkev, ki nam je tokrat hvaležno ponudila zavetrje. Da se bomo morali na ta sicer izjemno razgleden vrh po boljši razgled še vrniti, lahko razberete s fotografij.

Sestopili smo v Slovensko vas, ne daleč stran od Pivke, in si tam ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Ta predstavljajo enega zanimivejših biserov Pivške kotline. V deževnih obdobjih se ta kraška polja napolnijo z vodo, ki v nekaterih vztraja celo do šest mesecev na leto. V sušnih poletnih mesecih pa se spremenijo v pisane travnike z bogatim rastlinjem. Zelo redko omenjeno in po krivem zapostavljeno območje naše male dežele, ki vedno znova in znova postreže z nečim novim. Vredno ogleda. Vedno znova.

Bojana Volk

 

 

 

This entry was posted in Bili smo, Izleti mladi and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.