Pod ostenjem Krofičke

Bivši oskrbnik Doma planincev v Logarski dolini pravi: “To je najlepši kraj na svetu, kjer kraljuje mir, čisti zrak in najlepše je takrat ko se zunaj  usedeš  za mizo, počasi,  z užitkom piješ pivo in gledaš Ojstrico in Krofičko.”

DSC06479

In res je tako, mnogi se radi vračamo v to dolino in obiskujemo vrhove nad njo.

Današnji obisk te doline pa je imel povsem drugačen namen, odpravili smo se na dvajseti pohod v spomin na Soškega, ki se je ponesrečil pri vračanju v dolino z Klemenče jame.

Naše jeklene konjičke smo zapustili na Razpotju, od koder smo se podali na pot. Z nami sta bila najmlajša udeleženca Neža in Miha, ki sta z vzpodbujanjem  vseh udeležencev premagala tudi to pot,  za nagrado pa prejela vsak svoj  cici dnevnik.

Že dvajsetič  so pri skromnem obeležju zazvenele Tri planike, in mnogim so se misli za trenutek vrnile daleč nazaj. Po prihodu na Jamo  in počitku je sledil ogled najdebelejšega macesna, objemanju istega,  in poskusili smo nanj tudi splezati. Za piko na i pa smo še zadnjič pred poletjem uživali na snegu.

Pri kapelici  smo prižgali svečko, obujali so se spomini na razne dogodke na Jami in planinska doživetja na različnih planinskih turah.

Dan je bil prelep, zato smo se v dolino vračali pozno popoldne, pri Domu planincev se usedli  za mizo, počasi in z užitkom pili pivo, gledali na Ojstrico in Krofičko, in res, to je najlepši kraj na svetu.

Utrinki s pohoda pa so tukaj.

 

Silvo Užmah

 

 

This entry was posted in Bili smo, Izleti and tagged , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.