V društvu markacista skrbita za preko 40 km poti, in sicer za “Marijino romarsko pot” in “S klopce na klopco”. Krajše odseke “klopc”prehodita večkrat letno in zato sproti odpravljata pomanjkljivosti.
Tokrat sta se odločila za pregled Marijine poti iz Gorice na Rifnik, Kalobje in Slivnico. Na tem delu sva jima na pomoč priskočila dva člana in dvojica je pričela z delom na Slivnici, druga dvojica pa v Gorici. Obnavljale so se markacije, ki označujejo to pot, nekatere smo narisali na novo, porezale so se veje, ki zakrivajo vidljivost istih, ob ponovnem srečanju pa smo se skupaj vrnili na izhodišče.
Na preostali del poti iz Planine pri Sevnici do Tovornika pod Bohorjem se bomo podali ob drugi priložnosti. Smo pa danes pri našem delu opazili, da kljub vsakoletnim čistilnim akcijam in mnogokratnem opozarjanju o čistem okolju, se še zmeraj najdejo packi, ki jim je čisto vseeno kakšna je narava, saj se ob cestah v jarkih najdejo predvsem prazne steklenice in konzerve. Ob tem pa se vprašam kakšen odnos do narave imajo nekateri državljani, ali jim je res vseeno kakšna je narava in v kakšnem okolju živimo?
S.U.