Po Muški planinski poti

In nam je uspelo ta Košenjak nekako spraviti pod streho, čeprav je bil izveden polovično. Doslej smo načrtovali dve zimske ture na tem območju in se niso izšle, sedaj pa sem ga tudi malce spremenil, in to samo zaradi logistike. Planiran je bil da gremo na vrh Košenjaka in od tu nadaljujemo po graničarski poti na Pernice od koder bi sledil spust v Bistriški jarek. Da bo volk sit in koza cela, smo danes prehodili del Mučke in delček Koroške planinske poti.

Glede na prijave pa smo parkirali v centru Mute. Seveda smo imeli najprej težave kje priti do kave v nedeljo zjutraj, saj vemo da dan brez kave ni popoln. Prijazni domačin nas je usmeril v bife ki je na bencinski črpalki, in dan je bil popoln.

Za začetek smo se iz centra sprehodili v Bistriški jarek, in nekje na pol pota, nas ustavi markacist PD Bricnik, malce poklepetamo kdo in od kod smo in kam nas vodi pot. Dal je še nekaj napotkov, in razšli po svojih poteh. Asfalt smo pred bivšo karavlo zapustili, in zaradi strmine, ki je bila pred nami smo pričakovali tudi strm vzpon, vendar je pot zvito in v ključih speljana, in je bil užitek hoditi po njej. Med potjo smo naleteli še na gobe, kar nas je pognalo malce ven iz poti. Na Sv. Jerneju smo se odpočili, napolnili naše želodčke, ter odpravili naprej . Po prihodu na Bricnik je sledil vpis v knjigo, ker vrh ni razgleden, smo ga kaj hitro zapustili, zato pa smo se po Pohorju razgledovali od Sv. Primoža. Po uri spusta, pa smo bili ponovno na izhodišču.

In na koncu naj dodam, da je sončen in topel dan,pa še prvi dan v oktobru bil resnično lepo jesensko obarvan. Utrinke pa si lahko pogledate tukaj.

Silvo

This entry was posted in Bili smo, Izleti and tagged . Bookmark the permalink.

Comments are closed.