TEDEN V KRALJESTVU KRALJA MATJAŽA

»V Podpeci taborimo, ful dobr’ tu živimo,

hribi so povsod ‘krog nas.

Šotori so veliki, v njih pa sami biki,

hitro nam mineva čas …«

Vsebina taborske himne, ki nas spremlja že 28 let, odkar pri PD Slivnica pri Celju organiziramo planinske tabore, je še vedno aktualna. To lahko vidite v letošnji galeriji, kjer se fotografije in verzi iz himne (v komentarjih pod fotografijami) prepletajo in tako zelo dobro opišejo naše enotedensko življenje v Podpeci.

Skupinska fotografija Podpeca 2018

Veliko je prikazano v galeriji. Vsega se ne da povedati, opisati, fotografirati, ampak je to preprosto potrebno doživeti! Pa vseeno nekaj besed in številk …

Letos smo v Podpeci taborili v času od 30. junija do 7. julija. Medsebojne vezi je tkalo 43 mladih planincev in skupno 27 članov vodstva.

»Najboljši smo na vasi, na turah sami asi …«

Sobota, nedelja, ponedeljek in četrtek so bili dnevi, ko smo osvajali vrhove v okolici Podpece. V  soboto smo po dolgi vožnji od doma do tabora noge pretegnili do Pikovega. V nedeljo smo se vsi skupaj povzpeli na Uršljo goro, Peco pa smo v ponedeljek osvojili v treh skupinah: najmlajši Malo Peco, starejši pa vrh Pece, eni po zelo zahtevni, drugi po lažji poti. 13 otrok je takrat prvič stalo na dvatisočaku, za kar se je spodobilo zvečer prirediti krst, da se jim bo ta podvig vtisnil v spomin. Zadnji cilj v je bil v četrtek še en dvatisočak, in sicer Raduha, ki so jo starejši udeleženci prav tako osvojili po dveh poteh, lažji in zahtevnejši, Bombončkova skupina pa se je povzpela do koče na Grohatu pod Raduho.

»Lakota je huda, kuhna dela čuda, da nažremo ful se vsi.

Kuharce so zlate, skrbijo za nas škrate … «

Pojedli smo več kot 100 kg kruha, 720 jajc, več kot 450 palačink, 7kg špagetov, 8kg svete planinske paštete, 100 parov hrenovk, 30kg krompirja, 50l mleka … Ob tabornem ognju smo pekli hrenovke in penice. To pa še zdaleč ni vse, ampak naj kakšna podrobnost ostane tudi skrivnost, da ne bo kdo mislil, da smo bili na kulinaričnem taboru. :

»Se vode ne bojimo, pogumno se držimo, ko žoga v jezer’ nam zleti.«

Zgradili smo jez in taborske terme na mimotekočem potočku, se kopali na bazenu v Ravnah na Koroškem in v jezeru ob tabornem prostoru. Kljub letošnjemu muhastemu in nepredvidljivemu vremenu, smo bili v celem tednu deležni le ene nevihte, nekajkrat pa je šotore malce poškropil dež.

»Hudega nam tu res ni, smo žlehtni, a prav srčkani … «

Z vlakcem smo se odpeljali na ogled podzemlje Pece, poslušali predavanja iz Planinske šole, tekmovali v Planinski tomboli. Krstili smo 12 prvopristopnikov na planinski tabor, izbrali Kralja Matjaža in Alenčico planinskega tabora. Večere smo preživljali ob prepevanju pesmi ob kitari, zadnji večer pa smo imeli pravi disko pod zvezdami oz. Gojzertanc s hostesami, varnostniki iz podjetja Silvo Protect, nekateri so si pridobili celo VIP vstopnice za dogodek, za dobro glasbo pa je skrbel DJ Kral. Seveda ni manjkal foto kotiček za beleženje nepozabnih spominov.

 »Hudega nam tu res ni … «

Otroci so pridno zapisovali vtise in doživetja, ki smo jih zbrali v Tabornem Cajtngu (trenutno je v rokah oblikovalca), posneli pa smo tudi profesionalni video o dogajanju na taboru. Pa da ne bodo vsi produkti podjetja Tabor Media luči sveta ogledali hkrati, tokrat razkrivamo le galerijo (KLIK). Poglejte si, da nam res ni bilo hudega, nasprotno, da smo se imeli zelo »fajn«!

P. S.: In še en dokaz, da nam ni bilo hudega. Otroci so dobili svoje mobilne telefone le od 19. do 21. ure zvečer. Prvi in drugi dan so še spraševali, kdaj bo ura sedem zvečer, ostale dni pa je v škatli s telefoni ostalo veliko več dni nedotaknjenih naprav.

N. V.

 

Objavljeno v Mladi, Planinski tabor in , , , , . Bookmarkaj povezavo.

Comments are closed.