Za nami je še en izlet na Primorsko. Vreme nam je bilo naklonjeno in primerno za izlet na tiste konce. Tokrat smo se podali proti kanjonu reke Glinščice, italijansko Rosandra.
Za izhodišče smo si izbrali grad Socerb na slovenski strani. Od tu imamo lep razgled na našo slovensko obalo in Tržaški zaliv pod nami. Od tu smo se napotili proti Sv. jami, kjer je edina podzemna cerkev v Sloveniji omenjena že v Valvasorjevi monografiji o Slavi vojvodine Kranjske. Zavetnik cerkvice je Sv. Socerb, po katerem je kraj tudi dobil ime.
Nato nas je pot vodila po naravnem rezervatu doline reke Glinščice do cerkve Sv. Matere Božje na Pečah. Malo naprej se že vidi tudi znameniti slap reke Glinščice, ki pada 40 m v globino. Spustimo se v dolino, prečkamo reko Glinščico in pridemo do male vasice Botač. V 16 stoletju so v tej soteski ob reki zrasli številni vodni mlini. Ob koncu 19 stoletja je tukaj delovalo še okrog 30 mlinov, katerih sledi lahko vidimo še danes. Poleg žitaric so mleli tudi začimbe in droge, ki so po morju prispele v Tržaški zaliv in nato s soljo potovale naprej proti osrednji Evropi.
Zatem se povzpnemo na nasprotno stran kanjona do opuščene železniške proge Trst – Kozina. Ta odsek je začel delovati leta 1887, vendar zaradi zgodovinskih razlogov tega obdobja proga nikoli ni dosegla svojega pomena, ki so ji ga pripisali ob načrtovanju. Zato so jo ob koncu leta 1958 ukinili, leta 1966 pa so odstranili še tračnice. Danes je priljubljena “downhill” steza za kolesarje. Po tej cesti se tudi mi spustimo navzdol in gremo skozi nekaj predorov. V navpičnih stenah, ki obdajajo kanjon, opazimo tudi dosti plezalcev, saj jim je ta teren tukaj zelo pri roki glede na to, da smo na nadmorski višini “komaj” 100 m.
Po rahlem spustu po zelo prometni “kolesarski” cesti, zavijemo levo v dolino do vasi Boljunec (it. Bagnoli Della Rosandra) od koder se po krajšem postanku odpeljemo nazaj proti Š tajerski. Nekaj utrinkov s te ture pa si lahko kot običajno ogledate v naši slikovni galeriji.
S.B.