Ta vrh je bil v programu za mesec avgust, vendar slabo vreme in poplave so preprečile obisk istega. Septemberski dnevi so prinesli obetavne napovedi, ne preveliko vročino, zato smo se odločili ,da zamujeno priložnost izkoristimo. Pot na ta vrh je nemarkirana, zato je orientacija zahtevna in tudi kondicijska pripravljenost je zelo pomembna, in brez izkušenj tudi ne gre, saj ta pot zahteva izkušenega planinca. Pod Šplevto smo naredili daljši postanek, preden smo se podali na sam vrh. Ta vrh ni tako obiskovan kot njegova soseda Škrlatica, smo pa po vpisni knjigi ugotovili, da je ta vrh od maja in do našega prihoda nanj, vseeno obiskalo okoli 500 planincev. Del poti, pod Šplevto, na poti v dolino smo opravili po poti prihoda, od tu dalje smo zavili na Jezera ,kjer smo se ustavili pri bivaku II. Tine Mihelič je imel še kako prav, ki je vsvojem vodniku po Julijskih Alpah napisal, da je od tu najlepši pogled na Triglav. Nadaljevanje pot proti dolini, je sledilo po meliščih Rdečega potoka. In kaj so dejali udeleženci; spoznali so kaj je to brezpotje, izkušnja več in čeprav naporno, bilo je lepo. Tudi vremenske razmere so bile take, da so nam nudili resnično lepe razglede.