Med makro in mikrokozmosom

V soboto, 4. oktobra,  smo se podali po Orionovi poti nad Jurkloštrom, ki jo je tenkočutno zaznal in slikovito opisal pater dr. Karel Geržan v svoji knjigi V znamenju Oriona. Domači osmerici se je pridružila še dvanajsterica iz PD Š entjur in skupaj smo jo mahnili v geografsko zaprto, a duhovno  in kulturno zelo bogato  dolino Gračnice.

To dobrodošlico smo vzeli kar zase

To dobrodošlico smo vzeli kar zase

Jutro nam je postreglo  z meglo, a do Jurkloštra so se meglice razkadile, oblaki pa ostali in le redko so ta dan skoznje pokukali sončni žarki. Karseda pripravno vreme za odkrivanje skrivnostnih povezav med nebom in zemljo: makro- in mikrokozmosom, ki je v teh krajih predvsem v znamenju ozvezdja Orion. V ta svet nas je na začetku prijazno popeljal vodja zavoda Odon Janko Cesar, ki nam je poleg Geržanovih zaznav in dognanj predstavil  še dve pomembni zanimivosti tega kraja: Jurklošter kot kraj s kartuzijanskim samostanom in kraj grobnice nesojene celjske kneginje Veronike Deseniške.

Ob reki Gračnici smo se podali proti Mrzlemu polju, potem pa zavili proti Orionovemu pasu, zrcaljujočem se v treh gričih na Pojerju. Bolj ali manj uspešno v tišini smo zaznavali svet, kjer naj bi se v ozvezdju Orion stikala nebo in zemlja, tako pa tudi na tem mestu, kar temu svetu daje posebno svetost. Pod Volušem, ki predstavlja Orionovo glavo in ščit, smo pot nadaljevali do Blatnega vrha, kamor smo se povzpeli po grebenu, na gosto posejanim s kamenjem, za katerega pater Geržan pravi, da tam ne more biti po naključju niti le za svetno rabo (ograde za živali), ampak da je  bilo tudi tu naloženo kot zaznamek svetega prostora. Na Blatnem vrhu so nas pri domačiji Bevc prijazno pogostili, tam smo si ogledali tudi preslikavo zvezde Aldebran iz ozvezdja Bika.  Ta megalit naj bi predstavljal samo središče tega ozvezdja, t. i. Bikovo oko.

Z Blatnega vrha smo se spustili proti Marofu in skritim tolmunom reke Gračnice, ki naj bi bila po Geržanovih domnevah preslikava svete reke Eridan, ozvezdja, ki  zavzema skoraj četrtino neba in se vije od zvezde Rigel (Orionove noge) vse do    južnega dela obzorja.

V pol dneva smo tako obredli le nekatera gradišča, a si zato obljubili, da  v naslednjih letih v dolini Gračnice “napademo” še ostale preslikave sosednjih ozvezdij Oriona: Velikega in Malega psa ter Dvojčka.  Preslikave, ki so dobro vidne v megalitih in hribih okoli Jurkloštra. In upamo, da nam kdaj od tega v živo odkrije še pater dr. Karel Geržan.

Utrinki sobotnega pohoda so seveda v naši galeriji.

NGP

 

This entry was posted in Bili smo and tagged , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.