Po dveh koronskih letih, smo se ponovno vrnili pod platnene strehe kjer so mladi planinci iz PD Slivnica pri Celju, PD Dramlje, PD Vitanje in PD Podčetrtek preživeli počitniški teden nad Dovjem, v planinskem taboru, v času od 25. junija do 2. julija.
Tabor je potekal pod okriljem SMDO, zajemal je osem tedenskih izmen, zamenjave so potekale ob sobotah. V vseh izmenah je skozi tabor šlo 397 udeležencev in 158 članov vodstva. Vsaka izmena je tabor izvajala po programu, ki si ga je zadala. V tem času ni bilo zabeleženih nobenih poškodb, kar je pohvalno za vse izmene, razen žuljev, katerim se ne da ogniti.
Naša skupina katere nosilci smo bili, se je letos tabora udeležila v prvi izmeni. Že prvi dan ko smo se namestili po šotorih, se spoznali, smo se podali v Mojstrano, se ustavili pri spomeniku Jakobu Aljažu, izvedeli zakaj se most imenuje, Mačji most, večer preživeli ob tabornem ognju, in tako je bilo skoraj vsak večer.
Planinske ture smo opravili na Dovško babo, ki so jo nekateri preimenovali v Dolgo babo, Peričnik mlajša skupina, ferato Hvadnik in Martuljške slapove starejša skupina, ki je osvajala tudi Vitranc in Ciprnik in sestopila v Planico, mlajša skupina je odšla v zatrep doline Tamar, in pogledala še slap Nadiže, in kdo je želel še na Planiško velikanko, se razume, peš, v Planici so se obe skupine združile.
Ob tem nismo pozabili na predavanja iz tem planinske šole, se učili vozle, prve pomoč, zgodovini planinstva, …, plezali v naravni steni, obiskali Slovenski planinski muzej, se kopali v Radovljici v bazenu. Kadar je bila možnost smo na planinskih turah uživali tudi ob vodi Triglavske Bistrice, na Mlinci, tudi spusti po zip linie niso bili od muh, pisali smo prispevke za Taborni cajtng, tudi na dnevnike nismo pozabili, igrali odbojko …
Doživeli smo tudi dve večerni nevihti, ob katerih smo se malce prestavljali po šotorih zaradi zamakanja istih, doživeli in preživeli hudo nevihto, ki se lahko v vseh pogledih primerja z ponazorjeno nevihto v bivaku v muzeju PZS. Nekaterim udeležencem ta naravna predstava ni bila najbolj všeč…, zato nebi nadaljeval. In če spregledamo ta dva nevihtna večera, smo imeli vroč teden.
Ob večernih urah, je bila akcija nabiranje suhljadi v gozdu, in večeri ob tabornem ognju, ob katerih se je prepevalo, iskali najboljšo glupo čupo,… krstili nove udeležence, ki jih je bilo petindvajset, skratka bilo je zabavno za dogajanje ob tabornem ognju in za odhod v deželo nina nana, so poskrbeli MV ji, kakor z prebiranjem Triglavskih pravljic.
Jutranja telovadba, ki se je izvajala vsako jutro, zagotovo ni bila po godu vsem udeležencem, vendar se temu ni dalo ogniti. Tudi dežurne skupine so morale poskrbeti zato, da je bila posoda po obrokih čista in pomita.
Skratka za mlade planince je skrbelo 15 do 20 člansko vodstvo, ki se je čez teden glede na potrebe večalo ali manjšalo, za lačne želodčke je skrbela Darinka, kateri je nekaj dni pomagala Barbara, kasneje ostali člani vodstva, Špela je odstranila nekaj klopov, oskrbela nekaj žuljev, ostalih poškodb nismo imeli.
Hitro je minil teden dni preživet na Dovjem, naslednji izmeni smo zaželeli vse lepo in se odpravili domov, polni novih vtisov, novimi prijatelji, novimi doživetji…, čez leto dni se ponovno vidimo, takrat smo druga izmena, kje, se bomo dogovorili in pravočasno sporočili.
Tabor pa so omogočili:
Prispevek pripravil Silvo